Valentinovo je praznik ljubezni. Po legendi je valentinovo praznik, ki spodbuja mlade, da se zaljubijo, zaročijo in poročijo. Poročene pa h globlji ljubezni, zvestobi in darovanju drug drugemu. Zelo vsebinski praznik. Tudi Bog želi imeti globlji in vzajemni odnos s svojimi otroki.

Preberimo Evangelij po Marku 12,13–17. 

Nekaj farizejev in herodovcev je preizkušalo Jezusa, da bi ga ujeli v past. Jezus je poznal njihove misli in srca in jim odgovoril tako jasno, da ga niso mogli ujeti v past in so hkrati  dobili pravi odgovor: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega!«

Vsi zaposleni plačujemo državi (cesarju) davke in različne prispevke. Država nam vzame najmanj 53 % naše plače. Jezus pravi, naj damo cesarju, kar je cesarjevega, in to moramo dati, najsi z veseljem ali ne. 

Kaj pa je Božje?

Danes nam naš ljubeči Bog želi dati odgovor na vprašanje, kaj je njegovo. Večina od nas, če ne vsi, bomo odgovorili pritrdilno in zlahka bomo rekli, da Bogu pripada vse. To je resnica, da Bogu pripada vse. Toda ali Bogu damo vse? NE! Bog ne želi, da mu damo vse in da postanemo reveži. Tudi ne želi, da mu ne damo, ker potem ne bo imel možnosti, da nas blagoslovi. Zato je Bog določil en del, za katerega želi, da mu ga damo z veseljem, da bi nas blagoslovil.

Zato je pomembno, kako ravnamo s svojim denarjem, premoženjem. Zelo pomembno je tudi, kakšen odnos imamo do denarja, premoženja s stališča Božjega pogleda. Zakaj je to pomembno? Skozi naše dajanje nas Bog preizkuša za večje namene. Kako ravnaš z denarjem, odkriva tvoje življenjske prioritete, tvojo pripadnost, tvojo vero in tvojo ljubezen.

Prvi princip o dajanju, ki ga moraš poznati in razumeti kot Božji otrok, je svetopisemski princip o prvinah. Temu bi lahko rekli tudi princip o prvorojenem ali desetini.

Preberimo Drugo Mojzesovo knjigo 13,1–16.

Brali smo, kako Bog daje izraelskemu narodu navodila o praznovanju praznika pashe, največjega praznika Božje ljubezni in odrešenja. Zelo zanimivo je, v katerem kontekstu Bog govori Izraelcem o dajanju. Govori v kontekstu pashe, praznika ljubezni in odrešenja. Je tebe Bog odrešil? Če je, kaj pripada Bogu?

Kot sem že povedal, bomo govorili o tem, naj Bogu damo, kar je Božjega. Bog želi, da je on prvi in najpomembnejši v tvojem življenju. To ne pomeni, da želi biti prvi, ker mu gre za prvo mesto. On želi biti prvi, ker si to zasluži. Brez njega ti in jaz nikoli ne bi obstajala. Če je to resnica, ali mu potem pripada prvo mesto v tvojem in mojem življenju? Vsekakor da, kajne? 

Gotovo se še spominjate svojega prvega kolesa, morda prve vožnje z vlakom, prvih počitnic na morju, prve zaljubljenosti, prvega otroka, prvega avta itd. Prve stvari si zapomnimo in imajo poseben prostor v našem srcu …

Ne boste verjeli, tudi pri Bogu zelo šteje PRVO!

V Drugi Mojzesovi knjigi 13,1 beremo:

»Gospod je spregovoril Mojzesu in rekel: ›Posveti mi vse prvorojeno! Kar koli prvo odpre materino naročje pri Izraelcih, pri ljudeh in pri živini, je moje.‹«

Danes bi vam rad razložil Božji princip in vrstni red, ki ga moramo imeti kot na novo rojeni kristjani, ki pravimo, da smo Božji otroci. V življenju vsakega človeka je zelo pomemben vrstni red. Če poznamo vrstni red, prioritete, lahko stvari opravljamo nemoteno, urejeno, v skladju in uspešno. Če stvari ne tečejo po vrstnem redu, lahko nastopi velik kaos.

Če je torej Bog v našem življenju na prvem mestu, potem bomo imeli vse pod kontrolo in se bodo stvari dobro odvijale. Bog je Bog reda in to je njegova lastnost, po kateri on deluje.

Pa poglejmo princip, ki se vije skozi celo Staro in Novo zavezo vse do knjige Razodetja.

Druga Mojzesova knjiga 13,2 pravi: 

»Posveti mi vse prvorojeno! Kar koli prvo odpre materino naročje pri Izraelcih, pri ljudeh in pri živini, je moje.«

Prvorojeno pripada meni. Jaz sem njegov lastnik, pravi Bog.

V Drugi Mojzesovi knjigi 13,12 piše:

»… kar koli prvo odpre materino naročje! Tudi vsak prvenec tvoje živine, če je samec, je Gospodov.«

Druga Mojzesova knjiga 13,13 pravi:

»Vsakega prvenca osla pa odkupi z jagnjetom, če ga ne odkupiš, mu zlomi tilnik!« 

V Stari zavezi je osel veljal za nečisto žival. Jagnje je veljalo za čisto. Tukaj je zelo pomemben princip, ki ga je treba upoštevati: »Bogu se ne sme darovati nečisto!« Zato Bog naroča izraelskemu narodu, da mora biti v tem primeru prvorojeni osel odkupljen s krvjo jagnjeta, če nima jagnjeta, s katerim bi odkupil osla, mora oslu zlomiti tilnik. Zanimivo. Kaj to pomeni? To pomeni, kar je Božjega, človek ne sme uporabljati zase! Vauuuu, kakšna resnica! Tega, kar pripada Bogu, si človek ne sme lastiti!

Prvi princip dajanja se torej glasi:

  1. Bogu žrtvuj svojo prvino.

Ali sva jaz in ti rojena čista ali nečista? Kolikor poznam sebe, bi rekel, če sem iskren, da nečist. Ali smo starši svoje otroki učili, da morajo nagajati? Kolikor se spoznam na starševstvo, verjetno ne! Zakaj pa potem nagajajo? Ker so rojeni v grehu. Moramo jih učiti. Prevzgojiti. Žal imamo prav vsi grešno naravo. Zato moramo biti odkupljeni!

Ali je bil potem tudi Jezus nečist in rojen v grehu? Ne! On je bil edini brez greha. In prav on, ki je brez greha, je bil lahko darovan za naše grehe, za naše očiščenje, našo odkupitev.

Zato je ta princip tako pomemben, ker se prenaša na vse ostalo in se vije od začetka Svetega pisma do konca. V celotnem Svetem pismu najdemo ta isti princip.

In sedaj vam moram povedati še nekaj, na kar morda niste pomislili. 

Ali veste, da je bil Bog prvi, ki je daroval svojo prvino? Pred ustanovitvijo sveta je že določil in ob pravem času daroval svojega sina Jezusa, neomadeževanega za omadeževane, da bi bili očiščeni in tako sprejeti od Boga. On je prvi želel dati zgled in ostati zvest svoji zapovedi oz. besedi do konca. Zapomnimo si: Prvina = desetina! To ni konec tega, kar želi Bog blagosloviti. Prvina = desetina je začetek. Vse drugo, kar boš dajal, bo tvoja vera in hoja z Bogom. Poznam ljudi, ki so začeli s prvino–desetino in končali z devetimi desetinami (oz. 90 odstotki) Bogu in eno desetino (oz. 10 odstotki) sebi. Poslušal sem njihova navdihujoča pričevanja in bil sem osupel, kako je to možno in kako je bilo to za njih blagoslovljeno in neverjeten privilegij.

Kako pa mi darujemo Bogu?

Po navadi tako, da najprej poplačamo obrok kredita, račune, članarine, življenjske potrebščine itd. in potem darujemo Bogu, če nam kaj ostane. Kar po navadi ne.

Pri prvini–daru ne gre za to, da daš, da bi dobil, kot mnogi pravijo, če boš dal, boš dobil, če boš blagoslovil, boš blagoslovljen. Tukaj gre za princip VERE. Ali veruješ Božji besedi, ki pravi, da najprej daj Bogu? Šele ko daš z vero, potem daš oz. izpolniš Božjo zapoved in boš blagoslovljen. Ne najprej daj Bogu, da boš blagoslovljen. Pri prvini gre za VERO Božji besedi in ne za dajanje z računico.

Bog je rekel, daj mi svojo prvorojeno ovco, kar je tveganje, saj ne veš, če bo ta ovca imela še več jagnjet. Ne veš, če bodo ovce rodovitne. Daj z vero. Daj prvo meni. Ali imaš takšno vero? 

Bog ni rekel: »Počakaj, da boš videl, če bo imela ta ovca še mladiče, potem mi daj tisto, ki šepa po vrtu. Tisto, ki ti ni všeč.« Ne, rekel je: »Daj mi prvo, preden boš imel drugo, ker želim videti tvojo vero.«

Ljudje zadržijo zase tisto prvino – deset odstotkov, ki pripadajo Bogu, in pričakujejo blagoslov. Ne! Vera je ta, ki nam prinese blagoslov. Tako je Bog dal iz ljubezni svojega edinorojenega Sina, kljub temu, da je vedel, da ga ne bodo vsi sprejeli. To je bila njegova žrtev, njegova prvina, ne glede na to, kaj vse se bo dogajalo.

V Pismu Rimljanom 5,6 beremo: »Kajti ko smo bili še slabotni, je Kristus v času, ki je bil za to določen, umrl za brezbožne.« 

Tako moramo mi dajati svoje darove v veri in ljubezni. Prvih deset odstotkov pripada Bogu. Ne želim govoriti o zakonu desetine in namen moje pridige ni, da govorim o številki deset odstotkov, temveč o principu dajanja iz ljubezni. Ne želim uvesti desetine v naši cerkvi, želim si pa videti med nami več vere, več ljubezni, da damo Bogu možnost, da izpolni svojo obljubo v nas. 

Ko so Izraelci potovali v obljubljeno deželo in osvojili prvo mesto Jeriho, je Bog rekel: »Prinesite vse zlato in srebro iz Jerihe v hišo Gospodovo.« Desetino moramo vedno prinesti v hišo Gospodovo. Vedno gre za njegov dom. Tudi o tem bi lahko govorili, ampak danes želim pokazati na nekaj drugega, na dar, ki prihaja iz vere in ljubezni. Zakaj ni Bog naročil Izraelcem, naj prinesejo v Božjo hišo samo desetino iz Jerihe? Ker je bila Jeriha prvina, prvo osvojeno mesto, ki pripada Bogu v celoti, in da bo blagoslov pri premagovanju še mnogih mest, če mu bodo poslušni.

Božji princip se torej glasi: Prinesi prvino v hišo Gospodovo, ostalo pa naj bo s to prvino odkupljeno.

Prvi del mora odkupiti vse ostalo, kar sledi.

Zvonko Turinski – pastor Evangelijske krščanske cerkve v Ljubljani