Razumete, ko daste najprej Bogu, bo tisto, kar ostane vam, odkupljeno s to prvino – desetino. To je Božji princip. Tako pravi Božja beseda. Zato vam hočem reči, ne dajajte prvine za poplačilo kredita ali računov ali za svoje potrebe. Dajte prvino za odkup vsega ostalega. Če daste prvino za kredit, ta nima moči in ne more odkupiti vaših ostalih financ. To moč ima prvina, ki jo darujete Bogu. On lahko blagoslovi ostalih 90 odstotkov. Prvi del pripada Bogu. Prvorojeno mora biti darovano za odkupitev vsega ostalega. To je Božji princip.
- Prvi sad mora biti darovan!
Po navadi moramo prve plodove, prvine, dati Bogu. In kaj se bo zgodilo, kaj Bog obljublja?
Pregovori 3,9: »Časti Gospoda s svojim imetjem, s prvinami vseh svojih pridelkov.«
Pregovori 3,10: »Tvoje žitnice bodo polne hrane, tvoje kadi bodo prekipevale od mošta.«
Morda mi boste rekli, pa saj to so Pregovori, to ni zapoved. To je bilo zapisano 100 let po sprejetju zakona. Res je, vendar se tudi tukaj po 100 letih vidijo in kažejo Božji principi, saj se način ponavlja. Bog je postavil vse v red.
Druga Mojzesova knjiga 23,19: »Najboljše prvine svoje zemlje prinašaj v hišo Gospoda, svojega Boga!«
Malahija je dejal enako v 3,10: »Prinesite vso desetino v zakladnico, da bo zaloga v moji hiši …«
Prvine vedno pripadajo Bogu in njegovi cerkvi. Svoje desetine ne morete razdeliti za žrtve in miloščine. Prvina je prvina, ki pripada Bogu.
Razumeti moramo, da prvine pripadajo Bogu. Imate samo dve možnosti:
- ali prinesete Bogu
- ali ukradete Bogu
Se spomnite: »Prinesite vse zlato in srebro v zakladnico Božje hiše« iz Jerihe? In v Jozuetovi knjigi, v 7. poglavju, beremo, kako je Ahan nekaj od tega zlata zadržal zase. Zato je bil preklet in kamnan.
– Prekletstvo je, če nisi prinesel prvine Bogu, temveč na banko. In tukaj se postavi preprosto vprašanje: »Zakaj bi si nakopali prekletstvo na svoj tekoči račun? Saj imamo že tako dovolj težav. Zakaj ne delamo tako, da bi imeli na svojem tekočem računu blagoslov?«
– Ja, potrebna je vera, da prvine prinašajo blagoslov. Treba je verovati, da bo ostalih 90 odstotkov blagoslovljenih zaradi prvine, ki je bila dana za odkupitev. Verjemite mi, bolje je imeti 90 odstotkov in blagoslov kot 100 odstotkov in prekletstvo.
– Poznam mnoge, ki se do denarja obnašajo lastniško. Kot da so sami zaslužni za to, da ga imajo. Ker je denarja vedno premalo, zadržijo vsega zase. In čudno je, da jim kljub vsemu na koncu vedno zmanjka. Zanimivo je, da se jim vedno zalomi glede financ. Da se preračunajo, da se uštejejo, da izgubljajo na drugih področjih in da nikakor ne morejo priti na zeleno vejo …
– Velikokrat sem se spraševal, zakaj je Bog sprejel Abelovo daritev, Kajnovo pa je zavrnil. Ali vi veste, zakaj?
Natančno preberimo, kaj piše v Prvi Mojzesovi knjigi 4,3–4: »Ko je preteklo nekaj časa, je Kajn daroval Gospodu daritev od sadov zemlje. Tudi Abel je daroval od prvencev svoje drobnice in njihove tolšče.«
Prebrali smo, da je pri Kajnu preteklo nekaj časa, medtem ko je Abel daroval od prvencev. Tukaj se skriva skrivnost. Abel je bil zvest. Upošteval je Božji nasvet in je daroval od prvine. Preprosto, kajne? Eden je prinesel prvino, drugi, ko je imel čas, ko se je spomnil, da bi bilo dobro dati na oltar tisto, kar mu je ostalo. In Bog je rekel, sprejel bom Abelovo daritev in Kajnove ne bom. Bog lahko reče: »To daritev bom sprejel, te ne bom.« Ker je Bog. Še posebno, če je dal prej jasna navodila.
Nismo mi ti, ki bi si izbirali, kaj nam je všeč in kaj ne. S čim se strinjamo, s čim ne. Kaj razumemo, kaj ne. Ne vodimo mi igre. Vodi jo Bog.
So ljudje, ki dajejo in imajo, in so ljudje, ki ne dajejo in nimajo. To nam potrjuje tudi Sveto pismo v Pregovorih 11,24: »Eden razsiplje in še bogati, drugi stiska čez mero, pa leze v revščino.«
Velikokrat sem slišal stavek: »Saj Bog ne rabi našega denarja.« On lahko iz nič naredi vse. Res je! Bog res ne potrebuje tvojega denarja, ampak ti potrebuješ njegov blagoslov. Ne gre za Boga. Gre zate. Velikokrat molimo k Bogu in ga prosimo, naj nam da več denarja za to in ono … ampak kako naj nam da, če še s tem malim, kar nam je dal, ne znamo zvesto upravljati?
Pri Kajnu ne gre samo za to, da Bog ni želel sprejeti njegove daritve, temveč za to, da je Bog ni mogel sprejeti. Enostavno so stvari, ki jih Bog ne more. Čeprav se učimo, da je Bog vsemogočen. Bog ne more delovati izven sebe ali proti sebi. Ne more delovati izven svojega značaja, kdo on je. Zato je dobro preučevati Sveto pismo in raziskovati, kdo Bog je v resnici, kakšen je, kakšen je njegov značaj. Tako radi iz Svetega pisma potegnemo vrstico in z njo mahamo, tukaj piše, tam je rekel. Sveto pismo moramo brati v celoti. Spoznavati značaj Boga v celoti. Bog je živa beseda in kar reče, drži. Ima težo. Kar reče, je. On se ne spreminja.
Naj vam povem, česa še Bog ne more.
Bog se ne more spremeniti – je nespremenljiv. Ker če bi se spremenil, bi morda postal boljši, česar pa ne more. Saj je popoln.
Pa še ena stvar je, ki je Bog ne more – Bog ne more misliti tako kot mi. Naj vam pojasnim. Bog ima vse znanje – vso modrost. Torej Bog ne more biti na naši stopnji razmišljanja. Bog ne more nikoli reči: »Ups! Na to pa nisem pomislil, »ker Bog vse ve in vidi ob istem času. On ni omejen.« Boga ne boste nikoli slišali reči, kot danes rečejo mladi: »O my God!« [O, moj Bog] Bog ne more reči: »O, myself!« [O, jaz]
V Izaiju 55,8–9 beremo: »Moje misli niso vaše misli …!« Ne razmišlja kot človek. »… kakor je nebo visoko nad zemljo, tako visoko … so moje misli nad vašimi …«
Bog ne more lagati … in še in še bi lahko naštevali.
V duhu tega, kar govorimo, je, da Bog ne more biti in ne sme biti na drugem mestu. Ne more. On je pred-prvi. Je višji od vsega, je pred, je nad, je pod. Tak je princip in red vesolja. On je pred vsem. Torej Bog ne more biti na drugem mestu. Ne zato, ker ne bi mogel, temveč ne more, ker je alfa, prvi, ker je tak red. In to je bil problem Kajna, ki ni razumel, da je prvina za Boga. In Bog je rekel: »Oprosti, mladenič, tvoje daritve ne morem sprejeti. Jaz nisem na drugem mestu. Jaz sem prvi.« To si moramo zapomniti, ko razmišljamo in govorimo o daritvah, desetini. Bog je dal zgled, ko je dal daritev – svojo prvino – Sina Jezusa Kristusa. To je bila Božja desetina, da bi imela moč odkupiti ves človeški rod.
Kaj bi se zgodilo, če bi Bog zamujal in ne bi dal svojega sina? Ti in jaz ne bi bila odrešena po milosti. Odrešenje bi si morala zaslužiti. Kako velika je Božja ljubezen!
S tem, kako upravljamo z denarjem, kažemo, kdo je prvi v našem življenju. Lahko rečete, da je Bog prvi, ampak naredite test in poglejte, kam gre prvina – desetina vašega pridelka, plače, pa boste vedeli, kdo je prvi v vašem življenju. Čisto preprosto.
Princip dajanja je torej:
- Desetina mora biti vaša prvina.
V Četrti Mojzesovi knjigi 27,30 piše: »Vse desetine dežele, od pridelkov zemlje in od drevesnih sadov, so Gospodove; posvečene so Gospodu.«
Prvine so za Boga, ker je on prvi in ker je lastnik. Velikokrat želimo Bogu postreči z ostanki. Bog jih ne želi sprejeti. Kaj mislite, da ga lahko pretentate?
V Malahiju 3,8–9 beremo: »Ali sme človek Boga goljufati? Vi pa me goljufate in pravite: V čem te goljufamo? Pri desetini in darovih. S prekletstvom ste prekleti, ker me goljufate, ves narod! Prinesite vso desetino v zakladnico, da bo zaloga v moji hiši, in preizkusite me s tem, pravi Gospod …«
Prosim, ne mislite, da bi v naši cerkvi želel uvesti zakon o desetini. Nikakor ne! Tudi Bog ni dal zakona o desetini in ne živimo pod zakonom. Živimo v milosti. Tukaj govorimo o principu in drži našega srca. Kje je tvoje srce? Kakšna je tvoja vera? Kje je tvoja ljubezen? Kakšno je tvoje zaupanje? Govorim, ker ti želim blagoslov. Govorim, ker si želim, da se naša srca navežejo na Boga, da mu verujemo in zaupamo. Govorim, da rastemo v veri, v dejanjih in v blagoslovih, ki jih bomo lahko delili. Govorim, da okusimo Boga in spoznamo, da ima za nas samo dobre stvari. Govorim, da bi se premaknili in začeli korakati v zmagoslavno življenje. Naj nas Bog po Svetem Duhu poučuje, razlaga in navdihuje v močne vernike.
Želim in molim, da vam Sveti Duh razodeva resnico in ljubezen dajanja. In želim, da vam ta resnica prinese mir in blagoslov. In na koncu ne pozabite, da gre v kontekstu praznovanja praznika ljubezni za ljubezen dajanja!
Zvonko Turinski – pastor Evangelijske krščanske cerkve v Ljubljani