Božja ljubezen se je razodela! – 4. adventna nedelja

Božič je čas, ko ljudje izkazujemo več ljubezni do svojih družinskih članov, sosedov in celo do popolnih neznancev kot kateri koli drug letni čas.

Božič je praznik, ko se spominjamo rojstva Jezusa Kristusa, tistega, za katerega je bilo že 800 let prej napovedano, da se bo rodil. In se je. 

Božič je praznik, ki ga praznujemo v 160. državah sveta. Božič je praznik, ki ga praznujejo celo tisti, ki ne verujejo v Boga. 

Zakaj je potem božič tako poseben, privlačen, zanimiv? Kaj skriva v sebi? Ali skriva več od tega, kar vidimo z očmi? Več od angelčkov, lučk, prečudovitih jedi, nebeške glasbe, ki nas boža, prevzema, več od najbolj čarobnega časa?

Ta večer bom na kratko poskusil odgovoriti na to pomembno vprašanje.

Božič nosi v sebi najpomembnejše sporočilo, kar jih je človeštvo kadarkoli slišalo!

O tem sporočilu nam piše apostol Janez. Človek, ki je videl Jezusa s svojimi očmi, kot pravi on sam, ga tipal s svojimi rokami, z njim živel, delal, bil z njim do njegove smrti in vstajenja. Janez je torej zanesljiva priča. 

On je to sporočilo zapisal, da naslednji rodovi ne bi tega pozabili, spregledali. Da bi ti in jaz o njem lahko brala danes, v 21. stoletju.

Pa poglejmo, kaj je zapisal. V Prvem Janezovem pismu, v 4. poglavju, v 9. vrstici beremo: 

»Božja ljubezen do nas pa se je razodela v tem, da je Bog poslal v svet svojega edinorojenega Sina, da bi živeli po njem.«

Ko preberem to vrstico, se mi poraja vprašanje:

»Zakaj je moral Bog poslati na svet svojega edinorojenega Sina, da bi mi živeli po njem?« Ali res ne moremo živeti brez njega?

Kaj se je na tem svetu zgodilo tako hudega, da je moral Bog posredovati?

Sveto pismo pravi, da smo ljudje po naravi grešniki in živimo v temi. Stran od Boga. Čeprav nas je Bog ustvaril za svoja bitja, prijatelje, za svoj namen, nas je greh ločil od njega. Bog je svet in čist. Zato v njegovi prisotnosti ne more biti nič slabega, niti en sam najmanjši greh, niti ena sama najmanjša laž ali kraja.

Naj vam to pojasnim takole: 

Ali ste kdaj koli v svojem življenju povedali kaj slabega, se zlagali ali kaj ukradli?

Jaz sem. Ko sem bil majhen, mi je mama večkrat prepovedala, da si vzamem hrano, ki je bila shranjena na podstrešju. Moja mama je skrbela, da bi bilo hrane dovolj za čez celo zimo. Kot otroku mi včasih kakšna hrana, ki jo je mama skuhala, ni bila všeč in je nisem jedel. Ko pa je bilo kosila konec, sem splezal na podstrešje in si odrezal kos domače dišeče klobase. Počutil sem se dobro. Vendar kaj se je zgodilo kasneje? Svoje mame sem se začel izogibati. Nisem ji mogel pogledati v oči, saj sem vedel, da sem šel proti njeni volji in zapovedi.

Natančno tako se dogaja med nami in Bogom. Ko naredimo nekaj narobe, se ga začnemo izogibati. Bežati stran od njega. Enako se nam zgodi s starši, šefom, učiteljem itd. Peče nas vest. Največkrat se začnemo izgovarjati in opravičevati, da nismo vedeli, slišali, razumeli. Na koncu, da bi umirili svojo vest, večina ljudi celo raje zanika obstoj Boga, kot da bi priznala greh in pomirila svojo vest. Pa jo res umirimo z zanikanjem Boga? Če bi ji prisluhnili, bi slišali, da v nas neki glas neprestano govori in hrepeni po Stvarniku. In tega glasu se ne bomo mogli otresti, dokler ne bomo prišli k Bogu in mu predali svoje srce. Dokler se ne bomo z njim pobotali, je naravno, da bežimo stran od Boga.

Bog to naše bežanje in skrivanje vidi. Bog tudi ve, da brez njegove pomoči, nam samim nikakor ne bi in ne bo uspelo živeti sveto in čisto življenje, zato je naredil prečudovit načrt.

1. Bog je naredil neverjeten načrt za rojstvo svojega sina

Namesto da bi nas uničil, kaznoval, se je v svoji veliki ljubezni odločil, da bo raje kaznoval svojega edinega Sina, da bi nas lahko spravil s seboj. Da bi vsi mi videli in izvedeli, da Bog misli resno, tega dejanja ni storil v nebesih, temveč je želel, da ga vidijo vsi rodovi in da so priče, ki bodo pričevale kasnejšim rodovom. Tako je Bog poskrbel, da bi rojenega Odrešenika videli uki in neuki ljudje tistega časa. Da ne bi kasneje mogli reči, ah, to so bile fantazije osamljenih nešolanih pastirjev, ali da ne bi mogli reči, to je bil konstrukt – pogruntavščina preračunljivih modrijanov. 

2. Bog je naredil neverjeten načrt za smrt svojega sina

Bog je vedel, kaj dela. Njegove oči so bile zazrte v človeški rod. Mene in tebe. V svojih mislih je imel samo eno. Kako izkazati ljubezen in z njo pokriti – izbrisati greh, ki nas ločuje od njega in vsega tistega, kar je pravzaprav za nas pripravil v novih nebesih in novi zemlji. Zato je poskrbel za priče, ki so stale ob križu in gledale, kako je Božji Sin vzel nase kazen vsega človeštva. To dejanje vključuje tudi tebe in mene. Vsakega človeka. Ker je Jezus bil brez greha, je bilo dovolj, da je moral umreti samo enkrat za vselej. To je bilo dejanje ljubezni, ki ji nikjer ni primere. To je bil dogodek, ki ga človeštvo ne pomni. S tem dejanjem je Bog izlil na svet največjo ljubezen do tebe in mene, a največjo jezo zaradi tebe in mene na svojega Sina.  

3. Bog je naredil neverjeten načrt za vstajenje svojega sina

Ker pa je Bog svet in vsemogočen, se zgodba nadaljuje. Svojega Sina ni pustil na križu ali v grobu, kamor je bil položen. Ponovno je poskrbel za priče, ki so ob odprtem grobu videle Jezusa. Bog ne dela nič na skrivnem. In vse, kar namerava narediti, že prej napove. Tako sta bila tudi smrt in vstajenje že vnaprej napovedana in ob načrtovanem času izvršena. 

4. Bog je naredil neverjeten načrt za bodoče življenje verujočih z njegovim sinom 

Božja ljubezen gre še dlje. Sveto pismo pravi, da je Jezus po vstajenju rekel, da gre k svojemu Očetu, kjer nam bo pripravil nov dom. Kjer bomo večno. Kjer ne bo stisk, smrti, solz …, ničesar slabega, bolečega, trpečega, uničujočega.

5. Bog je naredil neverjeten načrt za večno življenje človeka z Bogom

On, Stvarnik, želi prebivati z nami. Ne glede na to, kakšni smo, kaj smo naredili, nas želi. Nas čaka. In čaka prav tebe.

On je zate storil vse. Več ne more. Od tebe pričakuje le eno: da mu daš svoje srce. Da ga sprejmeš za svojega Odrešenika. Da mu zaupaš. Da mu izkažeš hvaležnost. Da veruješ vanj.

Bog je dal svojega Sina. Ali lahko daš ti danes njemu svoje srce? Torej Božič je res praznovanje Božje ljubezni, ki se je razodela!

Danes je ob vhodu v ta prostor vsak dobil majhno srce, ki predstavlja tvoje srce.

Ali si zdaj pripravljen prinesti svoje srce ponovno ali prvič v svojem življenju temu Jezusu, ki se je rodil in žrtvoval zate? Več ne more narediti. Vsa njegova dejanja ti govorijo, da te ljubi. Da si zanj dragocen. Kdaj ti je nekdo izkazal ljubezen na tak način? Nikoli! Ne vem, kdaj si zadnjič slišal, da ti je nekdo rekel: »Ljubim te. Dragocen si.« Jezus ti to govori ravnokar. Se boš odzval?

Če se želiš odzvati na njegovo ljubezen, dobroto, prinesi to malo srce naprej. To bo znak, da sprejemaš rojenega Odrešenika, da sprejemaš njegovo ljubezen, ki je bila izkazana v trpljenju. In da mu v zahvalo daješ svoje srce, da ga očisti vsake krivice. To bo tiha prošnja, da ti da Bog novo, čisto srce. Zakaj ti potrebuješ novo srce?

Zato, da danes greš domov razbremenjen, nov človek. Zdaj lahko zamenjaš svoje skrbi za upanje. Zdaj lahko zamenjaš nemir za mir. Zdaj lahko zamenjaš svojo žalost za radost, danes lahko zamenjaš svojo osamljenost in vstopiš v Božjo družino. Kot Božja družina se zbiramo vsako nedeljo, skupaj pojemo, prebiramo Sveto pismo, se pogovarjamo, spodbujamo … Vabljen si, da se nam pridružiš!

Bog ti zdaj ponuja priložnost, da lahko doživiš božič na originalen način. Ne verzijo božiča, kot ga pozna ta svet, ki raje ponuja blišč, ki januarja ugasne.

Bog ti ponuja blišč svoje ljubezni, ki ne mine. 

Ta isti Janez je zapisal: »Tistim pa, ki so ga sprejeli, je dal oblast, da se imenujejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njegovo ime.« (Evangelij po Janezu 1,12) 

In kot Božji otroci pričakujemo, da bo nekega dne sam Jezus prišel po nas in takrat bo vse drugače:

• Ko je prišel prvič, je bil položen v skromne jasli.
• Toda ko bo prišel naslednjič, bo prišel v veličastju.
• Ko je prišel prvič, je moral nositi trnovo krono.
• Toda ko bo prišel naslednjič, bo nosil zlato krono zmage.
• Ko je prišel prvič, so mu sodili grešni ljudje.
• Ko pa bo prišel naslednjič, bo on sodnik, ki bo obsodil tiste, ki so ga zavrnili.

Jezus je dal vsakemu od nas ljudi dve možnosti, da izberemo eno od teh dveh.

Prva možnost je, da ga zavrneš is s tem sprejmeš njegovo obsodbo na večno pogubo in strašno večno trpljenje. 

In druga možnost je, da ga priznaš za svojega Odrešenika in večno živiš z njim v nebesih.

Izberi Jezusa za svojega Odrešenika in s tem pravi originalni Božič, ki daje pravo in večno življenje!

Zato zdaj daj Jezusu svoje srce. Če to želiš storiti, prinesi to malo srce, ki si ga dobil pod jelko. To bo znamenje za Jezusa, da mu daješ svoje originalno srce in On ga bo sprejel.

Molitev:

Oče nebeški prosim za ljudi, ki so prinesli svoje srce Jezusu. Prosim, da jim daš odpuščanje grehov v tvojem sinu Jezusu Kristusu, ki si ga poslal na naš svet, da nas odreši in nam razodene in prinese tvojo ljubezen. Prosim, da bi to ljubezen odnesli domov in jo doživljali skozi božične praznike in v letu 2022. Prosim, da bi ti spodbudil mnoge skozi njihova spremenjena življenja, da bi verovali v tvojo ljubezen, v tvojega sina Jezusa Kristusa. Amen!

Zvonko Turinski – pastor Evangelijske krščanske cerkve v Ljubljani