Nahajamo se v času, ko se vsi kristjani sveta pripravljamo na praznovanje velikonočnih praznikov. Velikonočni prazniki nas kristjane povezujejo s pomembnimi dogodki pred 2000 leti, ko je Jezus slavil zmago nad grehom in smrtjo ter s slavnim vstajenjem odprl vrata večnosti. Bistvo praznovanja velikonočnih praznikov ni pridobivanje in obnavljanje znanja o dogodkih, temveč povezovanje in duhovno vstopanje v te dogodke, ki so del naše usode. Ena pomembnih priprav na praznovanje velikonočnih praznikov naj bi bil 40-dnevni post. Zato bomo današnje sporočilo posvetili tej pomembni temi.

Preberimo Evangelij po Marku 2,18–22: 

Janezovi učenci in farizeji so se postili. K Jezusu so prišli neki ljudje in mu rekli: »Zakaj se Janezovi učenci in učenci farizejev postijo, tvoji učenci pa se ne postijo?« Jezus jim je rekel: »Ali se morejo svatje postiti, ko je ženin med njimi? Dokler imajo ženina med seboj, se ne morejo postiti. Prišli pa bodo dnevi, ko jim bo ženin vzet, in takrat, tisti dan, se bodo postili. 

Nihče ne prišije krpe iz novega blaga na staro obleko, sicer nov našiv stari obleki kaj odtrga in nastane hujša raztrganina. In nihče ne vliva novega vina v stare mehove, sicer vino razžene mehove in je z mehovi vred uničeno, ampak dajejo novo vino v nove mehove.«

Iz prebranega smo izvedeli, da so se Janezovi učenci in farizeji postili, Jezusovi učenci pa ne. Zato so neki ljudje prišli k Jezusu in mu zastavili vprašanje: »Zakaj se Janezovi učenci in učenci farizejev postijo, tvoji učenci pa se ne postijo?« Torej eni se postijo, drugi pa ne.

Kaj je post?

Če berete Sveto pismo ali obiskujete katerokoli cerkev ali religijo, boste prebrali ali slišali za besedo »post«. Toda kaj pravzaprav je post? Zakaj to počnemo? Kako to storimo? In kateri so nekateri svetopisemski primeri posta?

Post je v bistvu opustitev hrane ali česa drugega (alkohola, nakupovanja, gledanja televizije, sodelovanja v socialnih omrežjih, telefoniranja …) za določen čas, da bi svoje misli osredotočili na Boga. Med postom mnogi ljudje berejo Sveto pismo, molijo, pojejo in častijo Boga z namenom, da se povežejo z Bogom in dobijo odgovore na neodgovorjena vprašanja, navodila za bodoče korake ali odločitve ali vpogled v bodoče dogodke. Sporočila o postu najdemo v Stari in Novi zavezi na več kot petdesetih mestih!

Kljub temu, da je post prisoten v vseh religijah in krščanstvu, tudi v naši cerkvi, vsak post ni sprejemljiv za Boga in Bog ne odgovarja na vsak post.  

Kateri post je sprejemljiv za Boga?

Bog je zapovedal izraelskemu narodu, naj se posti na veliki spravni dan (Yom kippur, ki je za Izraelce najpomembnejši praznik posvetitve): 

To naj vam bo večni zakon: Deseti dan sedmega meseca pokorite svoje duše [drugi prevod pravi »pokorite svoje duše s postom«] in ne opravljajte nobenega dela … Kajti ta dan bo za vas opravljen spravni obred, da boste očiščeni; vseh svojih grehov boste očiščeni pred Gospodom. (Tretja Mojzesova knjiga 16,29–30)

Post je bil od Boga zapovedan in povezan z očiščevanjem od grehov, povezan z zunanjostjo in notranjostjo, s srcem, ne samo z zunanjimi očiščevalnimi obredi ali trpinčenjem telesa. Na žalost večina ljudi prakticira samo zunanjo obliko posta, grehov pa ne priznava, srca ne spreminja in se ne spreobrača oz. ne opušča grešnih dejanj.

V knjigi preroka Izaija Bog odgovarja Izraelcem na njihovo vprašanje: 

»Zakaj se postimo, ti pa tega ne vidiš, pokorimo svojo dušo, ti pa tega ne veš?« Glejte, na dan svojega posta opravljate svoj posel in priganjate vse svoje delavce. Glejte, postite se tako, da se pravdate in prepirate, da se bijete z zlobno pestjo. Ne postite se, kakor je treba na dan, ko naj bi se slišal vaš glas na višavi. Mar je takšen post, ki sem ga izbral, dan, ko človek pokori svojo dušo? Da pripogibaš svojo glavo kakor loček in ležiš na raševniku in pepelu? Mar boš to razglašal za post in za dan, ki je Gospodu po volji? Mar ni to post, kakršnega sem izbral: da odpneš krivične spone in razvežeš vezi jarma, da odpustiš na svobodo zatirane in zlomiš vsak jarem? Mar ni v tem, da daješ lačnemu svoj kruh in pripelješ uboge brezdomce v hišo, kadar vidiš nagega, da ga oblečeš, in se ne potuhneš pred svojim rojakom? Tedaj napoči kakor zarja tvoja luč in tvoje zdravje se bo hitro razcvetelo. Pred teboj bo hodila tvoja pravičnost in Gospodovo veličastvo te bo zbiralo. Tedaj boš klical in Gospod bo odgovoril, stokal boš in bo rekel: »Tukaj sem!« (Izaija 58,3–9a)

Izraelci so se držali samo enega vidika posta, in ta je opustitev hrane na določen in zapovedan dan. Ostale pomembne vidike so zanemarjali ali zavračali.

Kaj vse lahko dosežemo s pravim postom in molitvijo, ki vedno gresta skupaj?

Omenil bi pet pomembnih sprememb in dosežkov v našem življenju, ki jih lahko pridobimo s postom in molitvijo:

1. Post in molitev nam lahko pomagata slišati Boga. Da bi slišali Boga, si moramo vzeti čas zanj in se mu približati. Najboljši način za dosego tega cilja sta dve duhovni disciplini – molitev in post.

2. Post in molitev nam lahko razkrijeta naš skriti greh. Bog nam odkrije greh.

3. Post in molitev lahko okrepita intimnost z Bogom. Rezultat intimnosti z Bogom bo, da bomo Boga postavljali na prvo mesto v življenju.

4. Post in molitev nam pomagata pri reševanju mnogih duhovnih in telesnih problemov in neznank. Npr. demone in odvisnosti se lahko izganja in osvobaja samo z molitvijo in postom. 

5. Post in molitev gradita našo vero in globlji odnos z Bogom.

Ne samo, da nam post in molitev pomagata, da se osredotočimo na Boga, ampak nas skozi ta čas približujeta k njemu, ki obrezuje in spreminja naša srca. Zato je pomembno, ko se postimo in molimo, da v tem času ne skrbimo za osnovne potrebe našega telesa, hrano in pijačo. Namesto tega si vzamemo čas za branje Svetega pisma in premišljevanje ter se osredotočamo na Boga. Brez konzumacije hrane in pijače naše telo že v nekaj urah postaja slabotnejše in dovzetnejše za slišanje in poslušanje Boga. Ugotovimo, da smo bolj občutljivi za Božji glas, bolj uglašeni z njim, bolj slišimo njegov tihi in notranji glas ter bolj pričakujemo, kaj nam bo razodel. Še posebej, ko ga prosimo za vodstvo v življenju in prave odločitve in korake. 

Zelo pomemben vidik posta je še spoznavanje zavestnega ali nezavednega greha v nas. Bog nam v času posta nežno prišepne, kaj smo v resnici mislili v času našega greha, kaj je bil naš resnični namen za greh, in nas lahko celo šokira z nepričakovanim razodetjem. Kot prižgana luč v temni sobi nam Bog razodene situacijo. Razodene naše pokvarjene misli, naše manipulacije in umazane motive, zaradi katerih smo verjeli, da imamo prav. Čeprav si zaradi prepoznanega greha želimo skriti obraz, naš ljubeči Odrešenik dvigne naš obraz in pogled k sebi, da bi pogledali in videli njegove odpuščajoče oči. In ko se pokesamo, se ne želimo več skrivati, ampak hvaliti in častiti Boga, prav tistega, ki nas je soočil z našo krivico.

Ravno to je Bog pogrešal pri Izraelcih. Ravno to je Jezus pogrešal pri ljudeh v njegovem času. Ravno to Jezus pogreša pri meni in tebi danes.

Zanimivo je, kako je Jezus odgovoril na vprašanje ljudi, zakaj se njegovi učenci ne postijo. Ni zanikal posta, temveč je odgovoril, da post ni nekaj, kar se opravlja rutinsko, v ponavljajočih se ciklusih, brez pravih ciljev, ki jih želimo doseči s postom. Poleg že povedanih ciljev za post Jezus odkriva še en pomemben cilj. Ta je, da nas želi povezati s seboj, kot sta povezana ženin in nevesta. Saj je on naš ženin, mi pa njegova nevesta. Jezus je bil fizično s svojimi učenci in skrbel za njih. On jim je razodeval vse, jih hranil, učil, pripravljal za velike naloge. Zato za njih ni bil primeren čas za post. Postili se bodo, pravi, ko bo vstal od mrtvih in odšel v nebesa. Zakaj takrat?

1. Ker se bodo s postom duhovno povezovali z njim;

2. Ker bo post pomembna duhovna disciplina priprave na Jezusov ponovni prihod;

3. Ker je post način žalovanja nad lastnimi grehi in grehi naših bližnjih in vsega človeštva;

4. Ker je post najučinkovitejši boj za posredovanje Boga v svetu in osebnem življenju vernikov.

Učinkovit boj za Božje usmiljenje grešnikom in njegovo delovanje pri odpuščanju grehov tistih, ki ga iščejo.

Jezus je svoj odgovor o postu svojih učencev zaključil z zelo zanimivo ilustracijo o novem vinu in starih mehovih. Eden pomembnih pomenov te ilustracije je povabilo ljudem, naj sprejmejo moč Jezusovega Svetega Duha, tega novega vina. To pa se ne more zgoditi v starih mehovih, s starimi navadami, v starem telesu, ki ni umrlo z Jezusom in ni vstalo z Jezusom v novo življenje. To tako lepo opisuje apostol Pavel v Pismu Rimljanom 6,1–8.

Draga cerkev, Jezus nas vabi k postu, po katerem se bomo približevali Jezusu, čistili svoja srca, iskali njegovo voljo in posredovali za izgubljene ljudi v tem velikonočnem času. Za te stvari se je vredno postiti. Postiti se do velike noči, postiti se 40 dni, postiti se tudi veliko dlje v letu. Tak post je Bogu všeč. Če se boš zaradi teh ciljev odpovedoval hrani, pijači in vsem drugim oblikam posta od alkohola, nakupovanja, gledanja televizije, sodelovanja v socialnih omrežjih, telefoniranja … v korist duhovnega boja za Božje kraljestvo v ljudeh, bo tvoj post prinašal velik blagoslov in zadovoljstvo tebi in drugim. 

Vabim te, da skupaj kot posamezniki in cerkev prakticiramo pravi post.

Zvonko Turinski, pastor Evangelijske krščanske cerkve v Ljubljani