Prejšnjo nedeljo smo praznovali vstajenjsko nedeljo, spomin na Jezusovo vstajenje od mrtvih ter upanje in zagotovilo za naše vstajenje in večno življenje.

Verjamem, da nam je Gospod v tem velikonočnem času obnavljal in utrjeval vero v resničnost Jezusovega in našega vstajenja. Vstajenje je ena ključnih svetopisemskih resnic, v katero je treba verovati. Če Jezus ni vstal, potem tudi ni našega vstajenja. Če ni vstajenja, potem je vse brez smisla, vključno z našim življenjem. Potem je krščansko oznanilo prazno in prazna je tudi naša vera. Ne samo to, mi kristjani smo potem lažnive priče, pravi apostol Pavel v Prvem pismu Korinčanom 15,14–15. Vendar je vstajenje Jezusa Kristusa resnica, ki so jo mnogi doživeli in jo še danes doživljajo. Jezus Kristus je vstal od mrtvih in premagal smrt ter odprl vrata neba za tiste, ki vanj verujejo. Jaz to verujem in sem v tem velikonočnem času to resnico podoživljal. Upam, da ste jo tudi vi. O tem dejstvu obstaja veliko zgodovinskih dokazov, kar daje naši veri popolno verodostojnost. Jezus je zgodovinska osebnost in njegovo odrešenjsko delo na lesu križa je največja pridobitev in edina rešitev za padlo in izgubljeno človeštvo. Zanimivo je, da po vstajenju od mrtvih Jezus ni takoj odšel v nebesa, temveč se je še 40 dni zadrževal na zemlji in svojim učencem obnavljal in utrjeval zamajano vero po njihovi popolni tragediji vere in razočaranja zaradi Jezusovega trpljenja in smrti, ker tega niso razumeli in zmogli sprejeti, čeprav jim je o tem velikokrat govoril in naznanjal.

Tudi mi že eno leto doživljamo težko svetovno tragedijo zaradi situacije Covid. Države so skorajda popolnoma zaprte. Mnoga življenja so izgubljena. Izgubljene so službe, osamljenost se je prikradla in upanje v boljši jutri počasi umira, kljub temu, da se vlagajo neverjetni napori in denarna sredstva v okrevanje in odpiranje svetovnega gospodarstva in držav. Nihče ne ve, koliko časa bo še potrebno, da si povrnemo izgubljeno. Želimo si druženja, bogoslužja v živo, kajne? Jaz si ga močno želim in upam, da se bo kmalu zgodilo.

Jezusovi učenci so potrebovali obnovo in okrevanje, a vidim in čutim, da tudi mi danes enako potrebujemo obnovo vere in okrevanje.

Prisluhnimo Božji besedi, ki nam bo odkrila, kako je Jezus obnovil svoje učence in kako se je zgodilo njihovo okrevanje. Kajti Bog Oče nam je v Svetem pismu dal lekcije za vsako situacijo, s katero se bomo kdaj srečali. Apostolska dela so napisana tudi z namenom, da se mi naučimo, kako doseči obnovo vere in si opomoremo v času krize Covid, krize vere, moralne krize in vsake druge oblike krize, ki jo doživljamo v tem času.

Preberimo Apostolska dela 1,3–8.

»Po svojem trpljenju jim je z mnogimi znamenji dokazal, da živi: štirideset dni se jim je prikazoval in jim govoril o Božjem kraljestvu. Ko je bil z njimi pri jedi, jim je naročil, naj ne odhajajo iz Jeruzalema, temveč naj počakajo na Očetovo obljubo, »o kateri ste slišali od mene; zakaj Janez je krščeval v vodi, vi pa boste v nekaj dneh krščeni v Svetem Duhu«.

Ko so bili zbrani, so ga vprašali: »Gospod, ali boš v tem času obnovil izraelsko kraljestvo?« Rekel jim je: »Ni vaša stvar, da bi vedeli za čase in trenutke, ki jih je Oče določil v svoji oblasti. Toda prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji ter do skrajnih mej sveta.«

Si predstavljate preplašene in izgubljene učence? Imeli so Jezusa. Jezus jim je zagotavljal obstoj. Hranil jih je duhovno in materialno. Bil je eden najboljših učiteljev. Delal je čudeže, ki jih ni še nihče nikoli. Množice so se trle ob Jezusu. Videli so ga že kot osvoboditelja od težkega rimskega jarma. Videli so ga kot kralja in ustanovitelja Božjega kraljestva. Imeli so vse. Borili so se že za položaje v novem kraljestvu, ki so ga že tako jasno videli. Imeli so Jezusa ob sebi in imeli so mir, imeli so varnost, imeli so prihodnost. Kaj potrebujemo mi danes?

Potrebujemo živ odnos z Jezusom!

Ni dvoma, da je čas, v katerem živimo, zelo negotov in težak. Mogoče se sprašuješ, kdo mi bo pomagal? Tudi učenci so se spraševali, ko so videli, da je njihov učitelj, kralj, njihovo upanje umrlo. Jezus je videl njihovo potrebo, zato ni takoj odšel v nebesa, temveč se je še 40 dni družil z učenci, da bi jih obnovil in da bi obnovil njihovo vero, upanje, vrednote, ki so se zamajale z navidezno zmago sveta. Vsak od nas potrebuje Jezusovo družbo. V času krize je druženje z vsaj eno osebo zelo dragoceno. Vendar je najbolj dragoceno druženje z Jezusom. Zakaj? Jezus je Bog in ima vse znanje in moč, da nam pomaga. Jezus je ravno s tem namenom prišel na zemljo, da pomaga izgubljenim in pomoči potrebnim ljudem, tebi in meni v najinih potrebah. Zato te vabim, da obnoviš svoj odnos z Jezusom. Če ga še nimaš, te pričakuje zdaj, da ga v veri povabiš, da postane tvoj Odrešenik in obnovitelj tvojega življenja.

Učenci so gledajoč in doživljajoč Jezusovo zavračanje, trpljenje, krivično obsojanje, križanje in smrt, utrpeli veliko duhovno, čustveno in materialno škodo, ki jo je bilo treba obnoviti. Njihova vera in vrednote Božjega kraljestva so bile zamajane.

Tudi ti in jaz potrebujeva obnovo vere v Jezusa. Zakaj in kako se to lahko zgodi? 

Dejstvo je, da je krščanska vera že od samega začetka v nasprotju s kulturo sveta. Vrednote sveta se ne ujemajo z vrednotami naše vere. Svetovne prioritete se ne ujemajo s prioritetami naše vere. Človeško kraljestvo ne išče istih stvari kot Božje kraljestvo.

Zato ne smemo biti presenečeni in razočarani, ker nenehno doživljamo različne krize, konflikte in napetosti ter razočaranja. Namesto tega bi morali konflikte in napetosti razumeti kot potrditev, da imata Sveto pismo in Jezus prav, ko nas vabita, da nenehno obnavljamo in utrjujemo svojo vero v Boga in vrednote Božjega kraljestva.

Da vam to ilustriram oz. ponazorim: Ste že kdaj bili na pohodu ali sprehodu in šli po grobih in neravnih stezah, poteh in močvirjih? Vem, da ste. Na takih tleh vsakič, ko spustiš nogo, nisi prepričan, ali si boš zvil gleženj ali stopil na trdno podlago, da se ne bi pogreznil do kolen. Zelo uživam, ko se sprehajam po ledu, prekritem s snegom. Ko hodiš, imaš občutek, da te lahko vsak korak vrže v zrak. To je grozljivo, kajne?

Takšne in podobne dogodivščine so zelo podobne naši hoji skozi življenje, ki je zelo odvisna od prave modrosti in izkušenj. Nikoli nisi povsem prepričan, da boš varno pristal na trdnih tleh, saj se načela in vrednote, ki se nam dnevno ponujajo, nenehno spreminjajo.

Toda Jezus nam danes ponuja roko in nas želi dvigniti in voditi naprej. Ima čudovito prihodnost za nas. Zdaj ti pravi: »Išči najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse drugo ti bo navrženo!« (Evangelij po Mateju 6,33) Pomisli, če boš Jezusu veroval, boš zdaj dvignjen nad vse težave in strahove, ki te blokirajo, da ne moreš naprej. Blokirajo te, da ne vidiš prihodnosti. Tudi učenci je niso videli, zato je ostal, da jim to pove in jih spodbudi, da mu verujejo. Verovali so mu in jih je dvignil. Šli so naprej in delali velike premike. Ljudje so začeli verovati v Jezusa, življenja so se spreminjala. Ljudje so o njih govorili: »Ti ljudje, ki svet obračajo na glavo, so zdaj prišli tudi k nam.« (Apostolska dela 17,6)

Današnji svet je treba zopet obrniti na glavo. Zakaj? Zato, ker je v tem svetu vedno manj prostora za Božjo besedo, za Božje resnice, ki dajejo mir, varnost. V svetu je veliko ljudi, ki potrebuje Jezusa. Žal v svetu vlada posvetna filozofija, ne zagotavlja miru in varnosti. Zato apostol Pavel kliče: »Glejte, da vas kdo ne ujame s filozofijo in prazno prevaro, ravnaje se po človeškem izročilu in po pravilih tega sveta, ne pa po Kristusu.« (Pismu Kološanom 2,8)

Še nikoli od začetka sveta do danes ni bilo toliko različnih medijev, socialnih omrežij, učenj, filozofij, ki oznanjajo posvetne, človeške vrednote, ki ne dajo življenja, ker v sebi ne nosijo resnice, resnice o Jezusu, ki edini daje življenje. Saj je edini Bog, ki je zase rekel: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni.« (Evangelij po Janezu 14,6)  

Zakaj je posvetna filozofija tako nevarna? Ker ponuja takšne vrednote:

  1. Posvetne vrednote so nedosledne

Naj vam pomagam ponazoriti to točko z nečim, kar nam je vsem znano, z enim glavnih gesel človeškega kraljestva: »Sledi svojemu srcu! Naredi vse, kar te osrečuje!«

Ta načela se slišijo zelo modro, težava pa je v tem, da so nedosledna, nestabilna in v nasprotju z nauki iz Svetega pisma.

V Svetem pismu beremo v Jeremiji 17,9–10: »Srce je zvijačnejše od vsega in zahrbtno; kdo ga more doumeti?« (v. 9) Svet pravi, sledi svojemu srcu, a Biblija nas opozarja, da je srce pokvarjeno, zavajajoče in zmedeno – kdo ga lahko doume? Samo Gospod je zmožen razumeti srce in preiskati njegov namen: »Jaz, Gospod, preiskujem srce, preizkušam obisti, da dam vsakemu po njegovih potih in po sadu njegovih dejanj.« (v. 10)

Jezus pravi v Evangeliju po Mateju 10,39: »Kdor najde svoje življenje, ga bo izgubil in kdor izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel.« Svet pravi, da se moraš prepričati, ali te osrečuje tisto, kar hočeš in delaš. To te bo osrečilo, ti dalo mir, veselje … Ali je to res? Ne! Zakaj? Ker te stvari, denar, zabava ne morejo dati tega, kar potrebuješ, da imaš mir, zadovoljstvo, varnost. Sveto pismo pravi popolnoma drugače: »Kajti Božje kraljestvo ni jed in pijača, marveč pravičnost, mir in veselje v Svetem Duhu.« (Pismo Rimljanom 14,17) Svet ti tega ne more dati. Zato potrebuješ Jezusa. Učenci so ga potrebovali, ko se jim je svet zrušil in samo Jezus jim je lahko pomagal. Zato je ostal pri njih 40 dni in jih prepričeval, da je živ in da jih želi obnoviti in dvigniti.

Pridi zdaj k Jezusu s svojimi težavami. Priznaj, da nisi našel miru in zadovoljstva v posvetnih vrednotah in zagotovilih, da jih boš našel. 

Pred nekaj meseci mi je nek tujec, ki je postal moj prijatelj, povedal svojo zgodbo. Pravi, da je celo svojo mladost preživel v strašni depresiji. Ni imel nobenega cilja v življenju razen, da pije in se dolgočasi. Bil je redni obiskovalec zdravnikov. Pravzaprav vsakodnevno se je moral zglasiti pri zdravniku, ker ni mogel preživeti brez njega. Nekega dne ga je nekdo povabil v cerkev na bogoslužje. Šel je s težkim srcem. V cerkvi so peli, pastor je pridigal, on pa se je dolgočasil. Gledal je na uro in večkrat želel oditi. Ne ve kako je zdržal do konca. Na koncu pridige je pastor rekel: »Če je tukaj nekdo, ki ima velike težave, vabim ga naprej in želim moliti zanj.« Ni sam ni vedel ali je prav slišal. Pastor je še enkrat povedal povabilo. Streznil se je in si povedal »Jaz imam velike težave. Mene kliče. Ne, ne bom šel. Vendar mi je nekaj govorilo, da moram iti naprej. Odšel sem do pastorja. Nič me ni vprašal, samo je položil roko na mojo ramo in začel s poltiho molitvijo: Dragi Jezus tukaj je človek, ki ima velike težave. Prosim vzemi njegove težave, v imenu Jezusa Kristusa amen! To je bilo vse. Zgodilo se ni ničesar. Odšel sem domov in odšel spati. Zjutraj sem se zbudil in ni bilo nobene spremembe. Čez dva dni sem ugotovil, da je depresija popolnoma odšla od mene. Nisem imel več želje po alkoholu. Vse se je v meni spremenilo. Bil sem popolnoma ozdravljen. Čez nekaj časa me je Jezus poklical, da postanem misijonar v Bosni in Hercegovini. Zdaj živim tam v veselju in delam za Jezusa.«  

Učenci so se ponovno odpirali Jezusu in on jih je obnovil in ozdravel, da so šli naprej in v njegovem imenu obračali svet na glavo. Dovoli, da tudi tebe Jezus obrne na glavo, tako da boš zavračal posvetne rešitve za mir, zadovoljstvo, srečo, dobro življenje in sprejel Jezusove ponudbe.

Jezus želi iz tvojega življenja narediti nekaj stabilnega. Kaj moraš narediti?

Prisluhni njegovim besedam v Evangeliju po Mateju 7,24–27: 

»Zato je vsak, ki posluša te moje besede in jih uresničuje, podoben preudarnemu možu, ki je zidal svojo hišo na skalo. Ulila se je ploha, pridrlo je vodovje in zapihali so vetrovi ter se zagnali v to hišo, in vendar ni padla, ker je imela temelje na skali. Kdor pa te moje besede posluša in jih ne uresničuje, je podoben nespametnemu možu, ki je zidal hišo na pesku. Ulila se je ploha, pridrlo je vodovje in zapihali so vetrovi; zagnali so se v to hišo in padla je in njen padec je bil velik.«

Ste dojeli? Tvoja rešitev je v tem, da boš poslušal Jezusove besede in jih uresničeval. Poslušati in ne uresničevati ne deluje. Deluje samo poslušati in uresničevati Jezusove besede.

Zakaj potem toliko ljudi sledi posvetnim nedoslednim vrednotam?

  1. Posvetne vrednote so zapeljive

Druga beseda za zapeljive je »vabljive«. Kakor koli že, resnica je, da se nam veliko stvari in besed zapakira v lep in privlačen paket: »Žena je videla, da je drevo dobro za jed, mikavno za oči, in vredno poželenja, ker daje spoznanje.« Poznamo to zgodbo iz edenskega vrta.

Svet ne skrbi za resnico, pomembno je, kako stvari izgledajo, da je privlačno za oko, kako zvenijo, da je dobro za uho.

Če verjamete ali ne, Sveto pismo govori o tem. Poglejmo, kaj pravi v Drugem pismu Timoteju 4,3–4: »Prišel bo namreč čas, ko nekateri ne bodo prenesli zdravega nauka, ampak si bodo po svojih željah poiskali veliko učiteljev, ker hočejo ustreči svojim ušesom. Ušesa bodo obračali proč od resnice in zabredli v bajke.«

Ta čas je zdaj. Veste, apostolu Pavlu je bilo razodeto, da bodo mnogi ljudje celo življenje iskali samo resnico, ki bi se ujemala z njihovim življenjskim slogom, filozofijo. Poleg tega bodo mnogi zavračali resnico samo zato, ker je v nasprotju z njihovim življenjskim slogom. Zato moramo biti osebe, ki nenehno polnijo svoja ušesa in misli z edino resnico, ki jo najdemo samo v Svetem pismu. Zato sledimo Svetemu pismu in ne svojemu slogu!

Učenci so bili po 40 dneh v Jezusovi šoli obnove trdno zasidrani v Jezusovih besedah in popolnoma pripravljeni za vse izzive, ki so jih čakali. Vendar je Jezus vedel, da sami ne bodo zmogli, zato jim je obljubil moč z neba v Svetem Duhu.

  1.  Sveti Duh zagotavlja moč

Svet uči, da moraš TI nenehno delati na sebi in boš zmogel. Motivira z besedami: »Ti zmoreš!« Vendar se to ne zgodi. Zgodijo se padci, razočaranja, depresije, nemiri … Jezus je povedal učencem, da bodo prejeli moč, ko bo Sveti Duh prišel nad njih. To beremo v evangeliju po Janezu 14,16–17:

»Jaz pa bom prosil Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika, da bo ostal pri vas vekomaj: Duha resnice, ki ga svet ne more prejeti, ker ga ne vidi in ne pozna. Vi ga poznate, ker ostaja pri vas in bo v vas.«

Si želiš moč Svetega Duha? Če želite zmagovati. Če želite svet obračati na glavo. Če želite zdržati do konca. Če želite priti v nebesa. Če želite mir. Če želite veselje v vsaki situaciji, težki in lahki, potem potrebujete Svetega Duha. Svetega Duha prejme vsaka oseba, ki veruje v Jezusa Kristusa in hodi z njim, kot so Jezusovi učenci. Življenje ni lahko. V tem življenju lahko doživljamo nepopisno težke situacije in trenutke, vendar je Jezusov mir zagotovljen, Jezusova tolažba je zagotovljena, Jezusova pomoč je zagotovljena. Zato boš tudi ti lahko izrekel besede apostola Pavla: »Vse zmorem v njem, ki mi daje moč.« (Pismo Filipljanom 4,13)  

Jezusovi učenci so zmogli. Tekli so in zmagovali. Tekli so in oznanjali ta evangelij, to resnico, ki je spreminjala ljudi in svet.

Želim ti, da veruješ Jezusovim besedam, da živiš in delaš tako, kot uči on, da bi ti dal moč in pomoč z neba v osebi Svetem Duhu, da boš z njegovo močjo obnovljen, da boš voden, živel in oznanjal evangelij, ki bo spreminjal tebe in ljudi, ki jim boš ta evangelij oznanjal.

Želim moliti zate!

Besedilo: Apostolska dela 1,3–8

Zvonko Turinski