Spominjam se dni, ko so se nama rodili najini trije otroci. To so bili čudoviti dnevi pričakovanja rojstev in veselja. Za vsakega otroka so nama zdravniki napovedali dan rojstva. Niti eden od najinih otrok se ni rodil na dan, ki mu je bil napovedan. Dejstvo pa je, da so se vsi otroci rodili okrog napovedanega dneva, malo prej ali malo kasneje. Zanimivo je, da apostol Pavel uporabi ravno sliko rojstva pri prikazu časa Jezusovega prihoda. Okvirni čas nam je odkrit, točnega datuma pa ne vemo:
»Ko bodo govorili mir in varnost, tedaj bo nenadoma prišla nadnje poguba, kakor pride porodna bolečina nad nosečnico, in ne bodo ubežali. Vi, bratje, pa niste v temi, da bi vas ta dan presenetil kakor tat.« (Prvo pismo Tesaloničanom 5,3–4)
Kaj pa Jezus pravi o času svojega prihoda? Preberimo Evangelij po Mateju 24,33–44.
»Tako tudi vi: Ko boste videli vse to, vedite, da je blizu, pred vrati. Resnično, povem vam: Ta rod nikakor ne bo prešel, dokler se vse to ne zgodi. Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa nikakor ne bodo prešle. Za tisti dan in uro pa ne ve nihče, ne angeli v nebesih ne Sin, ampak samo Oče.« (v. 33–36)
Iz Jezusovih besed lahko jasno zaključimo, da točnega datuma in ure njegovega prihoda ne ve nihče, niti sam Jezus ne. Zakaj je ta dan tako skrivnosten? Zato, ker nam vedenje točnega datuma ne bi koristilo, kvečjemu škodovalo. Si predstavljate, da bi Jezus napovedal leta 33 po Kr., da bo ponovno prišel na zemljo 15. aprila 2051? V kakšno tolažbo in spodbudo bi to bilo vsem generacijam kristjanov v njihovih težavah, preganjanjih in trpljenjih vse do leta 2050? Verjetno v škodo, ker bi obupali, postali neaktivni, brez upanja, brez poguma, veselja in tolažbe ter živega in vznemirljivega pričakovanja, kajne?
Že na samem začetku želim povedati, da čeprav vsi kristjani verujemo v Jezusovo vrnitev, se vsi ne strinjamo v nekaterih podrobnostih Jezusove vrnitve. Posebej to velja za vnebovzetje cerkve Jezusa Kristusa na Jagnjetovo gostijo. Do različnih razhajanj prihaja zaradi različnih razumevanj in tolmačenj prerokb iz Evangelija po Mateju 24,29–31:
»Takoj po stiski tistih dni bo sonce otemnelo in luna ne bo dajala svoje svetlobe. Zvezde bodo padale z neba in nebeške sile se bodo majale. Tedaj se bo pojavilo na nebu znamenje Sina človekovega in tolkli se bodo po prsih vsi rodovi na zemlji. Videli bodo Sina človekovega priti na oblakih neba z močjo in veliko slavo. Poslal bo svoje angele ob močnem donenju trobente in zbrali bodo njegove izvoljene od štirih vetrov, od konca do konca neba.«
In zaradi razumevanj in tolmačenj Prvega pisma Tesaloničanom 4,13–18:
»Nočemo pa, bratje, da ne bi vi ničesar vedeli o tem, kako je s tistimi, ki so zaspali, tako da se ne boste vdajali žalosti kakor drugi, ki nimajo upanja. Če namreč verujemo, da je Jezus umrl in vstal, bo Bog tiste, ki so zaspali prek Jezusa, privedel skupaj z njim. Oprti na Gospodovo besedo vam rečemo tole: mi, ki še živimo in bomo ostali do Gospodovega prihoda, nikakor ne bomo prehiteli zaspalih. Kajti sam Gospod bo ob povelju, ob nadangelskem glasu in ob Božji trobenti stopil z neba. Najprej bodo vstali tisti, ki so umrli v Kristusu. Potem pa bomo mi, ki živimo in bomo ostali, skupaj z njimi odneseni na oblakih v zrak, naproti Gospodu: tako bomo zmeraj z Gospodom. S temi besedami se torej tolažite med seboj.«
Nekateri kristjani tolmačijo, da gre tukaj za isti dogodek, drugi pa, da gre za dva različna dogodka. Če gre za isti dogodek, potem Jezus pride samo enkrat. Če gre za različna dogodka, potem pride dvakrat, enkrat na oblakih, drugič pa na zemljo.
Ob resnem preučevanju svetopisemskih prerokb o Jezusovem drugem prihodu vam lahko povem, da je to področje, kjer imamo kristjani lahko podlago za možnost različnega razumevanja časa Jezusovega prihoda. Še posebej, ker tudi sam Jezus pravi, da tudi on sam ne ve za dan, uro in minuto, kdaj bo prišel. Do razhajanj v mišljenju o Jezusovem prihodu prihaja, ker Nova zaveza predstavlja resnico o drugem Jezusovem prihodu v različnih odlomkih in okoliščinah. Te slike niso povsem enake in noben odlomek nam ne pove vsega. Ne glede na to, kakšno imate stališče o Jezusovem drugem prihodu, ali bo prišel samo enkrat ali dvakrat, pred veliko stisko, na začetku velike stiske ali na koncu ali pa kadarkoli v tem obdobju, moramo zelo resno razmisliti in upoštevati vse, karkoli je prerokovano o Jezusovem drugem prihodu. Torej vse, kar je prerokovano v 24. poglavju Evangelija po Mateju, 4. poglavju Prvega pisma Tesaloničanom, 2. poglavju Drugega pisma Tesaloničanom ter vse od 11. do 19. poglavja knjige Razodetja, kakor tudi v Danielu od 9. do 11. poglavja ter Zahariju v 14. poglavju.
Večina preučevalcev Svetega pisma verjame, da se bo Jezusova vrnitev zgodila v dveh fazah; mednje se uvrščam tudi sam. To pomeni, da se bo Jezus zagotovo vrnil: prvič bo prišel samo na oblakih in bo pritegnil verujoče k sebi do mesta srečanja z njim in drugič bo prišel z vernimi iz nebes na zemljo. Največ kristjanov verjame, da bo Jezus prišel po verne pred veliko stisko, drugi v času velike stiske in tretji po veliki stiski. Ob prihodu na oblake bo obudil mrtve kristjane, njim pa priključil vse še žive kristjane in vse skupaj na poti do srečanja spremenil v nebeško podobo ter vse skupaj odpeljal v nebesa na Jagnjetovo gostijo v »Očetovo hišo« (Evangelij po Janezu 14,1–3), kjer bo sodba njihovih del (Drugo pismo Korinčanom 5,10). Temu sodnemu dogodku bo sledila »Jagnjetova svatba« (Razodetje 19,7–10). Medtem ko se to dogaja v nebesih, se bodo na zemlji odvijale grozote vladavine antikrista in velike stiske (Daniel 9,24–27 in Evangelij po Mateju 24,15). Čas vladavine antikrista naj bi bil zaznamovan z vrsto strašnih Božjih sodb nepokornemu človeštvu, ki bodo povzročile strašno uničenje človeške družbe. Ko bo človeštvo, ki se je odločilo slediti antikristu, postalo mrtvo truplo, pripravljeno za končno Božjo sodbo (Evangelij po Mateju 24,28), se bo Jezus drugič vrnil iz nebes s svojo nevesto, z vsemi svetimi in angeli ob sebi. Premagal bo antikrista in vzpostavil svoje kraljestvo na zemlji (Razodetje 19–20).
Od vsega tega, kar smo povedali, je najbolj pomembno dejstvo, ki si ga je treba zapomniti, da se bo Jezus zagotovo vrnil po svojo cerkev. Aleluja, vsa slava, čast in oblast Jezusu, ker nas je odrešil in nas bo vzel k sebi v nebo! Samo ta resnica je že dovolj za trden temelj tvoji veri v Jezusa.
Na osnovi Jezusovih besed lahko opazimo še eno pomembno podrobnost na podlagi nauka smokvinega drevesa:
»Kadar njegova veja postane že muževna in poganja listje, veste, da je poletje blizu. Tako tudi vi: Ko boste videli vse to, vedite, da je blizu, pred vrati. Resnično, povem vam: Ta rod nikakor ne bo prešel, dokler se vse to ne zgodi.« (Evangelij po Mateju 24,32–33)
Ker v Svetem pismu beremo, da figa predstavlja Izrael, nekateri komentatorji razlagajo pomen Jezusovih besed »že muževna in poganja listje« tako, da ko bo Izrael ponovno ustanovljen, živeča generacija ne bo prešla, dokler se vse to ne zgodi. Vemo, da je bila država Izrael ponovno ustanovljena leta 1948 in da ena generacija živi približno 100 let, kar naj bi pomenilo, da bi Jezus moral priti na oblake po svojo cerkev nekje do leta 2050. Sam zelo resno jemljem to razlago. Ne glede na to, ali je pravilna ali ne. Dejstvo je, da Jezus lahko pride vsak čas in je že pred vrati! Ga čakaš?
Kaj Jezus pravi o dnevih pred njegovim prihodom? (v. 37–42)
»Kakršni so bili namreč Noetovi dnevi, tako bo tudi ob prihodu Sina človekovega. Kakor so namreč v tistih dneh pred potopom jedli in pili, se ženili in se možile do dne, ko je šel Noe v ladjo, in niso spoznali, dokler ni prišel potop in vseh odnesel, tako bo tudi ob prihodu Sina človekovega. Takrat bosta dva na polju: eden bo sprejet, drugi puščen. Dve bosta mleli na kamnu: ena bo sprejeta, druga puščena. Bodite torej budni, ker ne veste, katerega dne pride vaš Gospod!«
Jezus pravi, da bodo ljudje oz. svet popolnoma nepripravljeni na njegov prihod.
Tu Jezus pove eno zelo preprosto primerjavo: »… tako kot je bilo v Noetovih dneh, tako bo tudi, ko se bo ponovno vrnil.« Kako je bilo v Noetovih dneh? Ljudje so »opravljali vsak dan svoje delo, tako kot to ponavadi delajo.« Ko so ljudje živeli svojo dnevno rutino, je Noe potrpežljivo gradil ladjo in ljudi svaril pred prihodnjo sodbo. Ljudje niso nič opazili ne slutili, da se bo kmalu zgodilo nekaj strašnega, zato ker se to ni zgodilo takoj, ko jim je to Noe povedal. Smejali so se mu in se iz njega norčevali: »Noe, ne bodi nor, to se ne bo nikoli zgodilo.« Tudi naši dnevi so podobni Noetovim, ko govorimo ljudem o Jezusovem prihodu in se tudi nam ljudje posmehujejo. Bolj ko je Noe pridigal, bolj so se mu posmehovali. Niso hoteli verjeti, da je kaj takega možno. »Vesoljni potop«, daj no, ne bodi nor, Noe! Pojem »vesoljni potop« je bil tako smešen za ljudi, da Noeta preprosto niso mogli jemati resno.
Čas je tekel naprej, življenje se je nadaljevalo s svojim tokom, brez opozorilnih znakov o vesoljnem potopu. Ljudje so jedli, pili, se ženili in se možile. Noeta so z vsakim dnem imeli za bolj in bolj norega. Toda na koncu Božjega časa so se nebesa odprla in začelo je deževati. Ko je Noe vstopil v ladjo, je sam Bog zaprl ladjo in nihče več ni mogel spremeniti sodbe. Prepričan sem, da so Noetovi prijatelji vpili k Noetu na pomoč in trkali na vrata, se kesali. A žal je bilo prepozno za kesanje, prepozno za spremembo in rešitev življenja. In zgodilo se je, kar je bilo napovedano, »prišla je povodenj in jih vse odnesla v smrt.« Pomislite, Božja roka je izbrisala celo generacijo, vsa živa bitja na zemlji. Na začetku dežja so ljudje še vedno mislili, da je to samo ena od težav, ki jo bodo prebrodili kot že mnoge do tedaj. A niso ljudje danes podobni ljudem Noetovega časa? Nekega dne se bodo usedli k večerji in v naslednjem trenutku bo nekdo iz tega doma vzet. Nekateri bodo v postelji in nekdo bo vzet. Enako bo v službi in na vseh mestih na svetu. Si to predstavljate? Teoretično da, dejansko pa ne? In kakor se je zgodilo takrat, da nihče razen Noeta in njegove družine ni bil pripravljen, Jezus pravi, da se bo zgodilo še enkrat enako. Od vsega sveta je bilo rešenih samo osem ljudi, samo osem. Si predstavljate to? Vsi drugi so umrli, ko so se poplavne vode valile po površini zemlje.
Tako se bo zgodilo tudi nevernemu svetu ob drugem Jezusovem prihodu. Posel bo potekal kot običajno dan na dan, jedlo se bo in pilo dan na dan, ženilo in možilo dan na dan in sploh ne bodo slutili, da se življenju približujejo zadnji dnevi, ure, minute in sekunde. Danes se veliko govori o koncu sveta. Iskreno, kdo danes resno jemlje ta opozorila, vključno z nami? Kdorkoli ta opozorila jemlje resno, to resnost dokazuje s spremembo načina svojega življenja. Kar pomeni aktivno živeti svojo rutino in še bolj aktivno pričakovati Jezusov prihod. Drugače ni možno dokazati, da resno jemlje dejstvo in veruje, da Jezus kmalu pride. Tako kot pred potopom ljudje niso verjeli Noetu, se danes ljudje norčuje iz zamisli, da se bo Jezus vrnil. Temu pravijo, to je samo mit, legenda, lepa pravljica, zgodbica za lahko noč in podobno.
In kakor je potop svetu prinesel nenadno sodbo, bo enako nenadno sodbo prinesel Jezusov prihod. Ko so prišle vode, so bili neverniki pahnjeni v nenadno smrt, tako da je ostal samo Noe in njegova družina. Ko se bo Jezus vrnil na zemljo, bodo neverniki prav tako pahnjeni v smrt in obsodbo. Bog pa bo ohranil samo vernike. Tako kot je ladja rešila Noeta in njegovo družino, bo enako Jezus Kristus rešil samo tiste, ki vanj verujejo. Boš ti med njimi?
Jezus nam jasno pove, da se bo ta sedanja doba končala z nenadno in dramatično sodbo ter popolno in dokončno ločitvijo odrešenih in izgubljenih. Svet tega ne bo pričakoval in zato bo popolnoma nepripravljen. Iz tega bi se morali naučiti pomembne resnice, da se svet ne bo spreobrnil, preden se bo Kristus vrnil. Ne glede na dejstvo, da se evangelij oznanja po vsem svetu, vsem narodom, jezikom in ljudem, se tudi po vsem svetu vse bolj in bolj preganja kristjane in oznanjevalce evangelija. Vse bolj in bolj je opazno povečevanje sovražnosti do kristjanov in Jezusovih učencev. To nas ne sme presenetiti. Sveto pismo pravi, da bodo v zadnjih dneh prišli »nevarni časi«. Ko se približujemo koncu sveta, se bolj in bolj izpolnjujejo napovedi Svetega pisma o nevarnih časih: »… ljudje bodo namreč samoljubni, lakomni, bahavi, prevzetni, preklinjevalci, neposlušni staršem, nehvaležni in nesveti, brez srca, nespravljivi, obrekljivi, brez samoobvladovanja, divji, brez ljubezni do dobrega, izdajalski, predrzni, napihnjeni. Raje bodo imeli naslade kakor Boga.« (Drugo pismo Timoteju 3,2–4) Samo poglejte družbena omrežja in komentarje ljudi in takoj vam bo jasno, da živimo v nevarnih časih. V zadnjih dneh bo prišlo do izbruha zla, ki mu v svetovni zgodovini ni primerjave. To ne pomeni biti pesimističen, ampak popolnoma realističen.
Danes verni in neverni živimo skupaj, jemo skupaj, delamo skupaj, se skupaj igramo in skupaj hodimo v šolo, na fakulteto. Živimo v istih mestih, hodimo v iste nakupovalne centre, restavracije, navijamo za iste športne ekipe, nosimo enaka oblačila, beremo iste knjige in je zato ljudem skrita realna podoba sveta. Toda Jezusov prihod bo razblinil to podobo: »… takrat bosta dva na polju: eden bo sprejet, drugi puščen. Dve bosta mleli na kamnu: ena bo sprejeta, druga puščena.« Si predstavljate ta scenarij, eden bo vzet, drugi puščen?
Ko se bo Jezus vrnil, bodo tudi najbolj intimni odnosi prekinjeni: mož bo vzet, žena bo ostala in obratno. Sestre bodo vzete, bratje ostanejo in obratno. Strici bodo vzeti, tete bodo ostale in obratno. Dedki in babice bodo vzeti, vnuki pa bodo ostali in obratno. Sosed bo odšel, soseda bo ostala in obratno.
Ločitev bo nenadna, dokončna in večna. Ravno tako kot v Noetovem času. Zoper Božjo obsodbo nihče ne bo mogel vložiti pritožbe, prošnje za odlog in ne bo možnosti kesanja in opravičila. To je strašna resnica, ki jo je treba upoštevati. Iz Jezusovih besed se moramo naučiti, da je univerzalizem o odrešenju vseh ljudi popolna neumnost, lažna teorija, največja zarota, večja kot Covid-19. Zdrava pamet nam pove, da to ne more biti res. Kristusove besede pa jo absolutno ovržejo. Realnost bo drugačna: nekateri bodo rešeni, drugi izgubljeni.
V kateri skupini boš ti? Če veruješ v Jezusa in živiš z njim, boš vzet. Če ne, boš ostal. Tretje opcije ni.
Vabim vse, da verujemo v Jezusa in živimo z njim. Tiste, ki ne verujejo v Jezusa, da začnejo verjeti zdaj. Namesto da se ukvarjamo z ugotavljanjem natančnega časa Jezusove vrnitve, ker ga tako ali tako ne moremo ugotoviti, rajši resno oznanjajmo evangelij odrešenja v Jezusu Kristusu. Prepričujmo ljudi v Jezusovo resnico, da bi verovali ter živo čakali njegov prihod. Veruj, živi in oznanjaj Jezusovo resnico, ki je pravilna, resnična, osvobajajoča in odrešujoča za vse, ki jo bodo sprejeli! Jezus res prihaja! Amen!
Besedilo: Evangelij po Mateju 24,33–43
Zvonko Turinski – Pastor Evangelijske krščanske cerkve v Ljubljani