Samo še dober teden nas loči od praznovanja najlepšega praznika v letu, a tokrat malo drugače.
V času, ko nas obkrožajo malodušne in depresivne novice, bi vas želela spodbuditi, da dvignemo glave in pogumno stopimo v prihodnost.
Upanje, ki ga najdemo v Svetem pismu, je realno pričakovanje in veselo hrepenenje po prihodnjem dobrem in slavi, ki temelji na zanesljivi Božji besedi. Bolj ko hrepenimo po prihodnosti, manj bomo hrepenele po preteklosti. Upanje izbriše obžalovanje in poudarja pričakovanja. Upanje zmanjša upor in poveča zagon. Upanje nas premika naprej.
- Upanje razsvetljuje našo temo.
Upanje ne zanika in ne odstrani resničnosti, bolezni, pomanjkanja, temnih oblakov, ampak v te doline pošlje močno svetlobo, ki kaže na sončni vzhod, na njihov konec.
- Upanje povečuje vero:
Vera v Kristusa povečuje upanje in tudi upanje povečuje vero. Druga drugo poživljata. Brez vere se ne moremo povzpeti v upanju, brez upanja pa bo vera šepala.
- Upanje je zdravilo:
Upanje prežene depresijo, žalost, osamljenost. Upanje nas dviga, jasni obraz in daje veselje. Upanje je kot obliž na rano. Upanje nas spodbuja k akciji in nam daje popolnoma drugo perspektivo in cilj. Upanje nas prečiščuje in vodi k Bogu, kot pravi v Pismu Hebrejcem 6,19:
»To upanje je za nas kakor varno in zanesljivo sidro duše, ki sega v notranjost, za zagrinjalo, kamor je za nas kot predhodnik vstopil Jezus.«
- Upanje nas očiščuje:
Kakršno koli pomanjkanje, preganjanje, ustrahovanje bomo doživele na tem svetu, prihaja dan, ko bomo kot Božje hčere stopale po zlatih ulicah, s krono na glavi, z žezlom v rokah, s hvaležnostjo v srcu za žrtev, ki jo je Bog daroval po svojem Sinu Jezusu, v katerega smo verovale in upale, kot to opisuje Razodetje. Upanje nas gotovo ne bo razočaralo.
- Upanje je nalezljivo:
Tako kot lahko s svojimi slabimi zgledi ali dejanji povlečemo druge, tako lahko tudi motiviramo in navdihujemo druge z upanjem. Ko bodo druge v nas videle upanje, si bodo želele naše bližine in kasneje izvor našega upanja, ki je v Bogu.
Zato v letu, ki prihaja, živimo z upanjem. Sejmo upanje, še posebno med žene, ki so klonile, se utrudile, obupale. Spodbudimo jih, da dvignejo svoje glave, da uprejo oči v Jezusa, začetnika in dopolnitelja vere.
Na koncu imam za vas predlog.
Za ta božič si za trenutek poiščite tih, miren kotiček, stran od vrveža, tehnologije, celo družine. Privoščite si skodelico najljubše kave ali čaja. Usedite se v najudobnejši naslanjač in se ovijte v odejo upanja.
V prihodnjem letu pa naj to postane naša razvada.
Dubravka Turinski