Berilo: Pismo Rimljanom 15,1–13,. Mi, ki smo močni, smo dolžni prenašati slabosti šibkih, ne pa ugajati sebi. Vsak izmed nas naj skuša ugoditi bližnjemu, in sicer v njegovo dobro in njegovo izgraditev. Saj tudi Kristus ni iskal lastnega ugodja, ampak kakor je pisano: Sramotenja tvojih sramotilcev so padla name. Kar koli je bilo namreč napisano pred nami, je bilo napisano v naše poučenje, da bi oprti na potrpežljivost in na tolažbo, ki jo daje Pismo, imeli upanje. Bog potrpežljivosti in tolažbe pa vam daj, da bi bili med seboj istih misli, v skladu s Kristusom Jezusom, da bi z enim srcem in kakor iz enih ust slavili Boga in Očeta našega Gospoda Jezusa Kristusa.
Zato sprejemajte drug drugega, kakor je tudi Kristus sprejel vas, v Božjo slavo. Pravim namreč, da je Kristus postal služabnik obreze zaradi Božje resnice, in je zato uresničil obljube, dane očakom, medtem ko narodi slavijo Boga zaradi usmiljenja. Kakor je pisano: Zato te bom slavil med narodi in pel bom tvojemu imenu.
In še pravi: Veselite se, narodi, z njegovim ljudstvom!
In še: Hvalite Gospoda, vsi narodi, in slavijo naj ga vsa ljudstva.
In Izaija še pravi: Pognala bo Jesejeva korenina, on, ki vstaja, da bo vladal narodom: vanj bodo upali narodi.
Bog upanja pa naj vas napolni z vsem veseljem in mirom v verovanju, da bi bili v môči Svetega Duha polni upanja.
Danes je prva adventna nedelja – obdobje, v katerem pričakujemo in proslavljamo prihod Gospoda Jezusa na zemljo.
Slovenija zdaj zaznamuje začetek adventa z novo tradicijo, uvoženo iz Amerike – s črnim petkom! To je dan, ko lahko dobiš svoje kavče in puloverje s 30-odstotnim popustom. Kdo nima rad popustov na puloverje?
Ali vam je kdaj prijatelj rekel: »O, lep pulover! Kje si ga dobil?« Ali: »O, kako lep kavč. Kje si ga kupil?« To je sicer kompliment, a ni nujno vprašanje, na katerega bi želel odgovoriti. Po eni strani ti je všeč, da mu je všeč tvoj pulover, vendar pa nočeš, da bi imel tvoj prijatelj enak pulover ali kavč kot ti.
Ali se ti je kdaj to zgodilo glede tvoje vere? Nekdo pogleda tvoje življenje in reče: »O, kakšna vera! Tudi jaz si jo želim! Kje si jo dobil?«
Kaj povzroči, da nekdo reče nekaj takega?
Ali je to zaradi našega dobrega življenja? Ta teden mi je nekdo rekel: »Ti si pa res dober človek.« Moja izkušnja je taka, da me po taki izjavi skoraj nikoli ne vprašajo o moji veri. Običajno govorijo o tem, da so tudi oni dobri ljudje ali da si prizadevajo, da bi bili dobri. Moje »dobro življenje« povzroči občutek krivde v njih ali prizadevanje, da bi bili tudi oni dobri, ne pripravi pa jih do tega, da bi vprašali o moji veri.
Ali gre za našo ljubezen? Evangelij po Janezu 13,35 pravi: »Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen.« Ljubezen je znamenje vernika, ampak obstaja še nekaj, kar je tako nenavadno in edinstveno, da izstopa v tem svetu, in nekaj tako privlačnega, da ljudje rečejo: »Kje si to dobil? Od kod prihaja? Kako to dobim?«
Prvo Petrovo pismo 3,15: »Vselej bodite vsakomur pripravljeni odgovoriti, če vas vpraša za razlog upanja, ki je v vas.«
Tukaj vidimo, da bi morala biti prepoznavna značilnost vernikov prisotnost upanja v njihovem življenju.
Zakaj je takšno upanje tako edinstveno za vernike? Ko pomisliš, kako pogosto se uporablja beseda »upanje«, bi se zdelo, da je upanje povsod v našem svetu. Mogoče ste to besedo večkrat uporabili celo danes.
»Upam, da danes ne bo deževalo.« »Upam, da pridiga danes v cerkvi ne bo predolga.« »Upam, da sem naredil izpit.« »Upam, da se bolje počutiš.« »Upam, da ne bom dobil korone.« …
Zdi se, kot da je upanje vsepovsod. Vendar je pomembno, da definiramo, kaj pomeni, ko rečemo upanje, in da vidimo, kako ga definira Sveto pismo. Upanje lahko pomeni več različnih stvari.
1. Upanje je lahko pričakovanje, ki ima malo možnosti, da se bo uresničilo.
a. Upam, da bodo ZDA zmagale na svetovnem prvenstvu v nogometu.
b. Upam, da bom zadel na loteriji.
c. Upam, da bo Josh danes dovolj zgodaj prišel na sestanek.
(To so vse pričakovanja, za katera vem, da imajo malo možnosti za uresničitev.)
2. Besedo »upanje« lahko uporabimo kot željo ali iskreno hrepenenje PO nečem.
a. Upam, da mi bo šlo dobro v šoli.
b. Upam, da bom našel dober poklic.
c. Upam, da bom dobil zanesljiv avto.
d. Upam, da se bo moj zakonec ali sodelavec spremenil.
e. Upam, da bo kmalu konec koronavirusa.
Ali so to slabe stvari? Ne, to so dobre stvari, na katere lahko upamo. Bodite pozorni na to, kaj sledi besedi »upanje«. »Upam, da …« »Upam, da bom …« »Upam na …«
Ko torej rečemo, da bi morali imeti verniki več upanja, se lahko to zdi kot spodbuda, naj bomo bolj optimistični. Vendar je to prisotno povsod v našem svetu! Te besedne zveze boste pogosto slišali, še posebej v kakšnem Disneyjevem filmu.
1. Samo veruj – vse se bo dobro končalo. 2. Če verjameš, je vse mogoče. 3. Dosežeš lahko vse, kar si zastaviš. 4. Vse bo v redu, ne skrbi. 5. Vse se zgodi z razlogom. 6. Bodi pozitiven. (in naj se ti uresničijo vse želje)
To je tako, kot ko nekomu čestitamo za rojstni dan. Vsa ta upanja smo že slišali.
Kaj pa je drugače pri krščanskem upanju?
Prav gotovo se strinjam, da bi morali biti optimistični, TODA kaj je problem s takšnim upanjem? Pogosto razočara. Npr. ljudje izgubijo službo, padejo na izpitu, zbolijo. Kot kristjan lahko prav tako kot nekristjan zbolite za korono. Lahko upamo na te stvari, a nas razočarajo. V Pregovorih 13,12 piše, da ko upamo na nekaj, kar se ne zgodi, zaradi tega zboli naše srce.
Na te stvari se različno odzovemo. Včasih se odzovemo tako, da postanemo ciniki. Ljudje se običajno delimo na dva tabora, kar je včasih odvisno od starosti:
1. Nekateri so naivno optimistični (pretežno mladi): »Upamo, da bomo spremenili svet!« »Imel bom čudovito službo.« »Moj partner bo tako čeden.«
2. Drugi postanejo ciniki ali skeptiki, saj so vse to že izkusili, na vse to so že upali. »Nič se ne bo nikoli spremenilo.«
Kadar so volitve, vedno vidite ti dve skupini. Ena skupina pravi: »Končno bo prišlo do spremembe!« Druga pa: »Neee, vse bo isto.«
Zanimivo je, da celo različne kulture sprejemajo različna stališča. Tega ne bi smel vprašati, a kaj mislite, v katero skupino bi sodila slovenska kultura? Verjetno bi bila bolj skeptična ali morda »realistična«. To je »pametna« skupina. Ko pa grem na obisk v Ameriko, vidim, kako so ljudje naivni. Vse se ne bo vedno končalo dobro. Ne morete biti vsi predsedniki.
Ko nas Sveto pismo spodbuja, naj imamo upanje, o kakšnem upanju govori?
Poglejmo, kakšna je definicija upanja, o katerem govori Pismo Rimljanom 15,12–13 in Prvo Petrovo pismo 3,15.
Pismo Rimljanom 15,12–13:
In Izaija še pravi: Pognala bo Jesejeva korenina, on, ki vstaja, da bo vladal narodom: vanj bodo upali narodi.
Bog upanja pa naj vas napolni z vsem veseljem in mirom v verovanju, da bi bili v môči Svetega Duha polni upanja.
Grška beseda za »upanje« v v. 13 je ELPIDI.
To pomeni ›veselo in zaupno pričakovanje gotove resničnosti, ki je še nismo popolnoma izkusili‹. To je pričakovanje nečesa, kar je gotovo, a tega še nimamo.
To je zelo drugače od razmišljanja o naših željah. Drugače je od tega, da si pozitivna oseba. Zaradi česa je drugače?
V v. 12 in 13 je zelo pomemben namig: »vanj bodo upali« in »v verovanju«. Beseda »verovanje« se lahko prevaja na različne načine. Pomeni, da zaupamo v Gospoda. Enako je v v. 12: »vanj bodo upali«.
Obstaja razlika med upanjem na in upanjem v. Ko ju zamešamo, se znajdemo v velikih težavah v življenju.
Ali je narobe upati na dobro zdravje? Dober poklic? Dober avto? Dober odnos? Ni slabo upati na te stvari.
Problem nastane, ko »upam v … ta odnos, ta dosežek, …« Ko moj mir in moje veselje postaneta odvisna od tega odnosa, tega dosežka, tega nakupa ali te spremembe okoliščin.
Gledal sem vremensko napoved za naslednje mesece. Kaže, da bo snežilo. Živim na strmem hribu. Zato upam, da bom imel dober avto, da bom lahko prišel na hrib. Ali je slabo, da upam na avto, ki me bo lahko peljal po hribu v snegu? Upam na tak avto. In za božič ga dobim [pokaže avto iz lego kock]. In ta avto nima pogona na štiri kolesa, ampak na osem. To je izpolnitev vseh mojih upov in sanj o avtu. V redu je, da upam na tak avto.
Kaj pa se zgodi, ko upam v tak avto? Ko si rečem: To mi bo prineslo življenje, to mi bo prineslo srečo. Začenjam govoriti: Ta avto bo podpiral moje življenje. Začnem upati v ta avto. [Stopi na avto iz lego kock, ki se začne drobiti pod njegovo težo.] Ne deluje dobro, ko upaš v svoj avto. Ker ne more podpreti teže tega upanja. Ne more podpirati teže mojih pričakovanj. Ko ga pogledam, sem razočaran, ker ni vse, kar sem upal, da bo. Razočaran sem, zato iščem nekaj boljšega, v kar bi lahko upal. Tisti odnos ni bil pravi, da bi me zadovoljil, poiskal bom drugega. Ta služba me ni izpolnila, poiskal si bom drugo …
Končamo lačni, nezadovoljni, cinični, pod težo svojih pričakovanj stremo ljudi in stvari na naši poti. Koliko odnosov smo pokvarili s pričakovanji, da nam bodo dali življenje? To je res črni petek – ljudje hitijo, da bi dali vse, kar imajo, v upanje, da bodo dobili nekaj, kar jih bo končno zadovoljilo … To se zgodi, ko upamo v te stvari.
V Prvem pismu Timoteju 6,17 preberemo svarilo bogatašem, naj ne dajejo svojega upanja v bogastvo – je preveč negotovo. Ne more nositi teže vašega upanja!
Edini odgovor je, da damo svoje upanje v nekaj, kar lahko nosi to težo. Nekaj gotovega.
Kaj je to? Kdo je to? Sveto pismo našteva nekaj stvari, v katere lahko upamo.
1. Božja beseda. Psalm 119,42 pravi: »… zaupam v tvojo besedo.« Ker je vedno resnična in lahko zdrži pritisk v mojem življenju. Težo svojega življenja lahko položim na Sveto pismo.
2. Božje obljube. Drugo pismo Korinčanom: »Vse Božje obljube imajo v njem svoj ›da‹. … ›amen‹.«
Ko je Jezus rekel, da odhaja, da nam bo pripravil prostor, da bomo tudi mi z njim tam, kamor gre, to stoodstotno drži, v to obljubo lahko zaupamo. V to obljubo lahko zaupamo, ko smo izgubili prijatelje in družinske člane.
Lahko upamo na dobro zdravje – a upamo v obljubo večnega življenja. Ni nam bilo obljubljeno, da bomo dobrega zdravja, a obljubljeno je, da je Jezus premagal smrt. To je največji strah, s katerim se spopadamo danes po vsem svetu. Ne bojimo se korone, bojimo se smrti. A Jezus nam je obljubil večno življenje.
Ljudje upajo v marsikaj, kar ni Jezus. Ljudje si dajo zamrzniti celo telo v upanju, da bodo nekega dne oživljeni. Nekateri si dajo zamrzniti samo svojo glavo … Po drugi strani pa rečejo: »Zavračam vse te neumnosti o ljubečem Bogu, ki je premagal smrt in vstal od mrtvih in nam obljubil, da bomo večno živeli z njim. Kakšna neumnost! Jaz zaupam v to, da si bom dal odsekati glavo in jo zamrzniti.«
Mi pa imamo Božje obljube, ki zdržijo.
3. Upamo v njegovo besedo, upamo v njegove obljube, najpomembnejše pa je UPANJE VANJ.
Sveto pismo vedno znova govori: »Upajte vanj!« Pomanjkanje miru in veselja v mojem življenju je znak, da upam »v« nekaj drugega, ne v Jezusa.
Ta odlomek (Pismo Rimljanom 15) nam daje nekaj informacij, kako to uresničiti – kako dobiti več upanja.
1. Molite za upanje tako kot apostol Pavel – v. 13: »Bog upanja pa naj vas napolni z vsem veseljem in mirom v verovanju, da bi bili v môči Svetega Duha polni upanja.«
2. Berite o upanju – v. 4: »Kar koli je bilo namreč napisano pred nami, je bilo napisano v naše poučenje, da bi oprti na potrpežljivost in na tolažbo, ki jo daje Pismo, imeli upanje.«
3. Izberite upanje – v. 13 (ko zaupate vanj) Usmerjajmo naše duše k upanju (Psalm 43,5): »Zakaj si potrta, moja duša,« sprašuje David svojo dušo in ji zapove: »Upaj v Boga.« Svoje srce in dušo moramo voditi in usmerjati k upanju.
4. Prejmite upanje – v. 13: Naj vas Bog napolni z upanjem. Bog je vir upanja.
Bog vam želi dati upanje in ko ga da, kaj daje? Dobro poslušajte. Bog daje to, kdo je. Bog upanja vam bo dal upanje. Daje samega sebe v obljubah.
V Izaiju piše: »Ime mu bo Emanuel – Bog z nami.« Bog daje samega sebe v tej obljubi. Za božič ni zavil upanja v darilno škatlo in vam ga poslal. Dal je samega sebe. In še vedno daje samega sebe v obljubah.
Ni samo vir upanja, ampak je tudi predmet našega upanja. Je vrhunec našega upanja. Navsezadnje je on to, na kar upamo. Edino in edini je, ki nas lahko resnično zadovolji.
Bolj ko okušamo in ugotavljamo, da je Bog resnično to, na kar upa moja duša, manj pomembne postajajo vse druge stvari, na katere upam. Postanem toliko manj nezadovoljen, manj malodušen.
Ko sem bil najstnik, se je zgodil čudež. Starši so mi dovolili, da si kupim motor. Moji starši sovražijo motorje. A dovolili so mi, da sem si ga kupil, da sem se lahko vozil na poletno delo. Vendar mi je mama vsakič, ko sem šel ven iz hiše, zabičala: »Ne drzni si iti ven iz hiše brez čelade.«
V Prvem pismu Tesaloničanom 5,8 piše, da je upanje naša čelada.
V Pismu Hebrejcem 8,18–20 piše, da je upanje sidro duše:
»Tako sta dve neomajni dejanji, v katerih se Bog ne more zlagati, v veliko tolažbo nam, ki smo se zatekli k njemu, da bi se oklenili upanja, ki je postavljeno pred nas. 19 To upanje je za nas kakor varno in zanesljivo sidro duše, ki sega v notranjost, za zagrinjalo, 20 kamor je za nas kot predhodnik vstopil Jezus …«
Kako je vaša duša ta božič? Ali je vznemirjena, zaskrbljena, frustrirana, jezna, napadena?
Ne pojdite ven brez čelade, ne pojdite na morje brez sidra. Spremenite svoje upanje na zdravje, dosežke, odnose, imetje … v upanje »v« Jezusa. Ugotovili boste, da je v njem vse, na kar upamo.
Kje je danes vaše upanje? Ali je v Jezusu? Kakšno je danes stanje vaše duše? Ali je polna upanja?
Molitev blagoslova:
»Bog upanja pa naj vas napolni z vsem veseljem in mirom v verovanju, da bi bili v môči Svetega Duha polni upanja.«
Josh Patty – starešina Evangelijske krščanske cerkve v Ljubljani